V nedeljo smo v naši županji imeli birmo, v naši družini birmanca. Ko smo šli od maše, me je znanka iz naselja vprašala: »Saj birma je še vedno tisto, ko dobijo bogata darila, mar ne?« »Ja,« sem se ji nasmehnila, »tudi darila dobijo.« Pa tudi darove, sem pristavila v mislih – darove Svetega Duha; v času devetdnevnice smo jih skupaj premlevali. Kot je poudaril škof birmovalec: ne le da starši pomagamo graditi vero otrok, tudi obrnjeno se večkrat dogaja. Otroci s svojimi vprašanji in iskanjem poglabljajo in utrjujejo vero staršev. Čas priprave na birmo je zato čas posebne milosti in priložnost, da ozavestimo in poglobimo lastno vero. Čas, ko se ustavljamo pri temeljnih vprašanjih in si nanje pošteno odgovorimo.

Mi smo se ustavili pri darovih Svetega Duha. Sliši se preprosto in vse je jasno. Pa je res? Našteti jih večina še zna, kaj pa živeti? Dar modrosti, razumnosti, sveta, moči, vednosti, pobožnosti, strahu božjega. Vsak naj odgovori zase, si vsakega posebej postavi v vsak...