V Vatikanu je bilo od 3. do 5. marca dvaindvajseto plenarno zasedanje Papeške akademije za življenje. Letos je bilo v ospredju pozornosti vprašanje o krepostih na področju etike življenja. Papež Frančišek je 150 udeležencev zasedanja že prvega dne sprejel v avdienco v dvorani Klementina. V nagovoru je poudaril, da »znanost in tehnika nista dovolj, za opravljanje dobrega je potrebna modrost srca«. Naročil je, da je, ker je »naša človeškost edinstvena in izredno dragocena v božjih očeh«, to človeškost treba varovati, da bo obrodila sadove. Opozoril je, da je »krepost najvišji izraz človeške svobode«. Zdravnike in zdravstvene delavce pa še posebej, naj ne spregledajo krhkih in nemočnih ljudi in »naj nikoli ne nehajo povezovati znanosti, tehnike in človeškosti«. Posvaril je pred nevarnostjo »novih ideoloških kolonizacij, ki vstopajo v človeško miselnost, tudi krščansko, pod podobo kreposti, modernosti, novih drž, a so vendarle kolonizacije: odvzemajo svobodo, so ideološke, saj se bojijo...