Foto: Splet

Ko sem ga srečal, intervjuval, bral, se nisem mogel izogniti nekakšnemu obžalovanju. Prav zato, ker sem pri njem zelo občudoval inteligenco, kulturo, stil, ironijo, lepo vedenje, sem kot vernik doživljal (in mu to tudi nekoč rekel ter izvabil skrivnosten nasmeh) nelagodje pred človekom, ki je govoril o svoji »dokončni apostaziji (odpadu)« od vsake religije, začenši jasno od katoliške. Kot mlad fant pa je bil eden izmed voditeljev italijanske mladine v Katoliški akciji, ki se je vse do univerze napajala s starodavnimi in sodobnimi verniki; vsak dan je šel k obhajilu, vsak teden k spovedi in izbral je sv. Tomaža za svojo doktorsko nalogo, da bi branil vero, ne dosegel doktorat.

In glejte, namesto izjemnega apologeta katolištva, iskrivega polemika, ki bi bil vernikom v dar, izide Umberto s torinske univerze liberalec. Da, postal je apologet,...