Na 50. srečanju evropskega združenja krščanskih učiteljev SIESC, ki smo ga v Sloveniji gostili v letu 2000, me je škof Anton Jamnik nagovoril s predavanjem o podobah modernega človeka. Nomad je stalno v gibanju, a brez končnega cilja. Vagabunda vodi želja po dogodivščini: ko se naveliča enega kraja, odide drugam. Tudi turist dobro ve, da ne bo dolgo ostal tam, kamor je prispel. Za svojo svobodo je plačal in vse je pripravljeno posebej zanj, da ga navduši. Te tri metafore govorijo o individualistu, ki se na nič ne naveže in ne vzpostavlja globljih stikov. Za romarja pa sta pomembna pot in cilj, ki ga nosi globoko v sebi. Cilj vodi njegovo prizadevanje in mu daje moč za premagovanje ovir. Hodi v zaupanju, da bo prejel vse, kar bo potreboval. Romanje ga uči ponižnosti, preprostosti in odprtosti do drugih ter ga vodi v vedno večjo bližino s seboj, z ljudmi na poti in s Stvarnikom. Katera metafora pa najbolj označuje mene kot učitelja? V kolikšni meri sem romar na svoji poklicni poti? Ko...