Načrt brez Tebe
Načrt brez Tebe
Spomnim se, da smo nekoč v osnovni šoli risali sebe, ko bomo odrasli.
Spomnim se, da smo nekoč v osnovni šoli risali sebe, ko bomo odrasli. Večina nas je narisala nekako takole: Ko bom velik, bom imel hišo (z bazenom, seveda), moža oziroma ženo, otroke, sanjsko službo in še zlatega prinašalca.
Potem začneš odraščati in tvoji načrti se spremenijo. Ugotoviš, da služb ni (dovolj), tehtaš med tem, kaj te veseli in kaj »se bolj splača«. Kaj si želijo tvoji starši in kaj si želiš ti. Toliko nekih načrtov in sanj. Potem se nekega jutra zbudiš in tam je tvoje življenje. Tvoja naloga je, da nekaj narediš z njim.
Nekateri ljudje so bolj spontani in avanturistični in jim ni treba kaj dosti načrtovati. In s(m)o ljudje, ki imamo radi red in organiziranost, urnike in natančnost. Pogost problem načrtov je, da se ne izidejo vedno. Pravzaprav se redkokdaj izidejo po naših željah. In to je za ljudi, ki imamo radi red in organiziranost, lahko velik problem. J Jezi me, kadar stvari ne gredo po mojih željah. Jezi me, kadar mi nič ne uspeva. Še ve...