Johann Sebastian Bach je s prevzemom službe kantorja v Leipzigu (1723) sprejel tudi obvezo, da bo za vsako nedeljo napisal novo kantato ter ustvarjal glasbo za vse praznike cerkvenega leta. S tem se je začelo Bachovo bogato ustvarjalno obdobje, v katerem poleg izjemnega glasbenega ustvarjalnega in poustvarjalnega talenta močno izstopa tudi bogastvo njegovega notranjega duhovnega življenja, domačnost odnosa z Bogom, poznavanje evangelijev ter občutek za podajanje teološke vsebine skozi glasbeno govorico. Že v prvem letu službovanja v Leipzigu je nastalo Bachovo tedaj največje delo, Pasijon po Janezu za soliste, zbor in orkester, ki je bil prvič izveden na veliki petek leta 1724.

Bachov Pasijon po Janezu je premišljeno zgrajeno delo, ki temelji na besedilu pripovedi o Jezusovem trpljenju, kakor je opisan v Janezovem evangeliju. Recitativno uglasbeno evangeljsko besedilo je Bach prepletel z drugimi verskimi besedili, vsebinsko vezanimi na pasijonsko pripoved. Lirične arije te...