Na enem izmed zborovanj Društva katoliških pedagogov smo v svojo učiteljsko sredino sprejeli tudi nadškofa Stanislava Zoreta. Učiteljem je želel položiti na srce njihovo poslanstvo in med drugim v pogovoru izrekel naslednje: »Učitelji! Ko primete za kljuko vrat razreda, v katerega boste vstopili, prosite Sv. Duha, da vam pri vašem delu pomaga in ostane z vami!« V trenutku sem se videla, kako se zlasti v težkih trenutkih obračam k svojemu svetniku, ampak k najvišjemu redko. Kot da si ne bi upala prositi za take »malenkosti«, kot je vsakdanja šolska ura.

Kmalu po prihodu v službo sem spoznala, kako je moje življenje razpeto med osebnim in učiteljskim. Ko stopam proti razredu, sem mati, žena, hčerka, prijateljica, sodelavka, ko pa stopim v razred, sem učiteljica, ki ima pred seboj mlade ljudi in neizmerno odgovornost do njih. Takrat pozabim, da ima hčerka vročino, da je potrebno nakupiti za kosilo, da sem prijateljici obljubila obisk, da … Svoje delo, misli in čustvovanje pre...