Na začetku letošnjega posta so bile zimske počitnice in otroci so nekaj časa preživeli pri babici.

Babica je že malo stara in pozabljiva, ali pa ne ve, da so sladkarije za zobe škodljive: vedno ima kaj slastnega in sladkega in vedno se izkaže, da je namenjeno prav tistemu, ki je zdaj pri njej, tako da se otrok lahko vedno veseli sladkih dobrot v njeni kuhinji.

Tokrat pa ni bilo na babičini mizi nobenega peciva in v njeni lepi skledi na omarici ni bilo nobenih bombonov.

»Imaš kaj piškotov, babi?«

»Nimam. Post je, pa nimam nobenih skušnjav nastavljenih tu okoli,« je rekla. Da je post, so seveda vedeli, da pa to pomeni brez sladkarij tudi pri babici, pa ne!

»Nisi pozabila?«

»Je post tudi zate?«

Babica se je nasmehnila: »Ne, nisem pozabila! Post je za vse in povsod. Dobro se moramo pripraviti na veliko noč, to je naš največji praznik. Brez nič ni nič. In dobra priprava je post,« je resno rekla babica.

In so se pogov...