Poslušala sem zgodbo o stari gospe, ki sedaj išče že peti dom za stare. Doma žal ne more ostati, ker je sama in potrebuje veliko pomoči. Bila je že v štirih domovih, pa nikjer ni bilo dovolj dobro, da bi tam ostala. Bivanje v domu si je predstavljala čisto drugače. Pričakovala je, da ji bodo pomagali, da bo vedno bolj pokretna in zdrava, da bo imela za sostanovalce živahne, ne prestare ljudi, da bodo vsi zaposleni takoj vedeli, kaj morajo zanjo storiti. Pa ni bilo nič od tega. Postajala je vedno bolj betežna, vedno manj je zmogla, pa tudi drugi okrog nje so bili zelo nebogljeni. Ne, v takšnem svetu ona noče živeti. In zdaj spet išče drugi dom.

Ob tej pripovedi mi prihaja na misel zgodbica Anthonyja de Mella. Neki moški je že v mladih letih sklenil, da bo zadovoljen samo z najboljšim. To mu je nekako dolgo uspevalo in je zelo obogatel. Potem pa je dobil hudo vnetje mandljev in bi moral biti čim prej operiran. Učinkovito bi mu znal pomagati katerikoli kirurg v deželi, toda ke...