Življenje rad primerjam z učno romarsko potjo. Vsi smo zdoma, na poti. Podobno kot Jezus smo tudi mi izšli iz Očetovega naročja, zapisani smo v dobrotljivem in ljubezni polnem božjem srcu. Življenje nam je dano, da svoje zemeljsko romanje prepešačimo na poti v Očetovo hišo, hišo božje ljubezni in usmiljenja. Prilika o dveh sinovih, mlajšem in starejšem, o dobrem in usmiljenem Očetu, je lahko vodič na naši življenski poti.

Vstal bom in šel k Očetu. Tak je bil sklep mlajšega sina, ki je v daljni deželi zapravil svoje premoženje. Bil je drugorojeni in mu je pripadala tretjina družinskega imetja, dve tretjini je po tedanjem zakonu pripadalo starejšemu sinu. Mlajši sin je po avanturi, ki mu jo je omogočal poln žep denarja, zašel v stisko. Lakota je bila v deželi, da je preživel, je postal svinjski pastir. Svinja je bila za Jude nečista žival, ker so jo pogani v njihovi soseščini imeli za obredno daritev. Vse do danes ne jedo svinjskega mesa. Obredno nečist, lačen, razcapan, notr...