Odgovarja Andreja Poljanec, družinska terapevtka

Pozdravljeni! Sem poročena in mama treh otrok. Najstarejši hodi v prvi razred, drugi v vrtec, s tretjim pa sem na porodniškem dopustu. Pri vsakdanjih zahtevah do otrok se počutim vedno bolj nemočno in obupano. Smo že sredi šolskega leta in zdi se mi že čas, da vsaj prvi postane malo bolj samostojen. Normalno bi se mi zdelo, da se zjutraj sam obleče, da naredi nalogo, ko mu rečem, in vsak dan znova ne teži, ko si je treba zvečer umiti zobe. Postajam obupana in živčna, saj sem pričakovala, da bo v prvem razredu nekoliko zrelejši. Prav tako hoče, da ga uspavam.
Tinca

Si predstavljam, da mora biti včasih prava »norišnica«. Otroci zahtevajo ogromno nežnosti, crkljanja in občutka, da jih v teh potrebah razumemo in začutimo. Seveda potrebujejo tudi vodenje, ki pa mora temeljiti na sočutju, poznavanju razvojnih potreb in potrpežljivosti. Najprej bi vas pomirila, da je to, po čemer h...