Priliko o bogatem mladeniču, ki je prišel k Jezusu in ga vprašal, kako lahko doseže večno življenje, slišimo zelo pogosto. Jezus mu je odgovoril, naj svoje imetje preprosto razda in hodi za njim. Bogati mladenič je žalosten odšel. Tega ni zmogel.

Vedno znova poslušamo to zgodbo in smo včasih kar hudi na mladega bogataša, ki se ne more ločiti od svojega imetja. O njem res govorimo kot o bogatašu. Ne, mi to nismo, zato se nas tudi zgodba toliko ne tiče. Vsaj tako si mislimo.

V resnici pa je ta zgodba namenjena nam vsem. Sploh ne gre za količino bogastva, ampak za to, koliko smo na to, kar imamo, navezani. Takšne stvari prihajajo pri starejših ljudeh še prav posebno do izraza. Pred kratkim je starejša gospa tožila, kako hudo je, ker postaja vedno starejša. Mož ji je že pred dvajsetimi leti umrl, otroci so poročeni in živijo z družinami drugod, sama pa ima veliko hišo, ki jo mora pospravljati in plačevati kar velike stroške. V veliko veselje pa ji je vrt, ki ga sk...