Močan, neroden zamah z nogo in žoga je zletela po zraku v napačno smer in se trdo ustavila ob Žigovi glavi.

»Au, to je pa zabolelo,« je rekel dedek ob igrišču, vendar ga ni nihče slišal. Iz zadete glave se je namreč usula ploha besed, ki jih v večini časopisov ponavadi pišejo s pikicami in klicaji, saj jih zapisati res ni mogoče. Grde besede, strašne besede, kletvice in svinjarije. Ton, nesrečni lastnik močne in nerodne noge, se je hotel opravičiti, pa je zdaj kar stal tam in poslušal, kaj vse mu udarjena glava sporoča. Kakšne hude in grde reči!

»Stoj!« je končno nekdo zaklical, seveda je bil to dedek. Bilo je to popoldansko igranje nogometa in od odraslih je bil na igrišču samo Tonov ded, trenerja ni bilo. Pa tudi če bi bil, je jasno, da on uči otroke nogomet, ne pa tudi lepega vedenja! Dedek si je sicer želel trenerja, ki bi učil otroke tudi več. No, svojemu vnuku že on pove vse tisto, kar je pred več kot pol stoletja njemu dal njegov učitelj telesne vadbe. Dedku...