Ne čudi se, Gospod,
če si delamo malike:
ti si Nevidni – kot da si odsoten,
ti si Molčeči – kot da si mutast,
ti si Umirjeni – kot da si brezbrižen,
ti si Prizanesljivi – kot da si krivičen!
Ko bi moral zakričati, tolažiš,
ko bi moral maščevati, odpuščaš,
ko bi moral udariti, božaš,
ko bi moral uničiti, rešuješ.

Nič ni skladno z našimi pričakovanji,
nič ni odmerjeno po naših merilih;
puščaš nas na cedilu,
ko te najbolj potrebujemo,
a se oglasiš in nas vznemiriš,
ko si tega najmanj želimo.

Vem, Ti ne sodeluješ z nami:
ko te pretapljamo v papirnate zakone,
ko hočemo od tebe človeške medalje,
ko napeljujemo tvoje moči na svoje mline,
ko se ogrinjamo s tvojo avtoriteto,
ko s tvojim imenom poveličujemo svoje,
ko te podpisujemo pod svoje zapovedi.
ko te silimo v panteon svojih bogov …
Prav zato končujemo v pepelu svojih malikov.

Ti nisi eden izmed bogov –
ti si d...