Postni čas so dnevi razmišljanja o razvadah, zoprnih lastnostih, odpovedovanju, pa tudi o sodbah, ki jih imam do svojih najbližjih. Današnja Božja beseda mi namreč odkriva misel o obsojanju. Odstira mi nalepke oziroma etikete, ki jih podzavestno lepim na posameznike. Tako nekaterim pripišem prijaznost in ljubeznivost, drugim nevoščljivost in škodoželjnost, tretjim oholost in sebičnost, četrtim nesposobnost in lenobo in tako naprej in tako naprej. Pri tem »lepljenju etiket« me tokrat ustavlja apostol Pavel, ki sprašuje: Kdo bo obtoževal Božje izvoljence, kdo bo obsojal? Zapiše jasen odgovor, da sta to Bog in Jezus Kristus, ne pa jaz ali kdo drug.

Moj »jaz« je lahko kvečjemu poklican k temu, da temeljito pogleda v svoje srce in se sooči z resnico. Kajti če moje srce obsoja, kakšno je potem moje zaupanje v Boga? Če namreč slišim očitke vesti, vem, da mi Bog vidi v srce in me v svoji neskončni ljubezni vabi k spreobrnjenju. To je k odločitvi Zanj. Za Boga, ki ga lahko v vsakem...