»Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga« (2 Mz 20,7; 5 Mz 5,11).

»Prednikom je bilo rečeno: 'Ne prisegaj po krivem …' Jaz pa vam pravim: sploh ne prisegajte!« (Mt 5,33–34).

Bog se pusti najti

Svetopisemska pripoved o Mojzesu in gorečem grmu je ne le slikovita, ampak nosi izjemno sporočilo božjega iskanja človeka. Šele ko človek sezuje z nog svoje »obuvalo« v zavesti, da stoji na sveti zemlji, se mu Bog razodene kot vse navzoč, vse presegajoč, popolnoma blizu in neskončno drugačen. In Mojzesu razodene ime.

Judje se še danes v molitvi iz spoštovanja do božjega imena nenehno priklanjajo, da ga morebiti ne bi izrekli brez poklona in nespoštljivo.

»Bog zaupa svoje ime tistim, ki verujejo vanj; razodeva se jim v svoji skrivnosti osebe. Podaritev imena sodi v red zaupnosti in intimnosti. Gospodovo ime je sveto. Zato ga človek ne sme zlorabiti. Ohranjati ga mora v spominu v molku ljubeče adoracije (prim. Zah 2,17). Ne bo ga vpletal v...