Bog je ljubezen. In ker je Ljubezen, je pozoren name, vsak trenutek misli name, zapisal me je na obe dlani … Pa vendar se zna, čeprav v bolečini, umakniti na križ, kadar njegovi ljubljeni otroci po »nemarnem« izgovarjajo Njegovo ime.
Eden mojih prvih spominov, ki segajo v moje otroštvo in so povezani s preklinjanjem Boga, je dogodek, ki se je pripetil pri nas doma. K nam je rad zahajal gospod, ki ni veroval v Boga, ga je pa zelo preklinjal. Moja babica je bila verna žena. Zelo jo je bolelo, ko je poslušala nesrečnega moža. Vprašala ga je: »Kaj ti je Bog kriv, da ga preklinjaš?« Babica je kmalu umrla, zato mi je ta dogodek ostal posebno v spominu. Velikokrat se spomnim nanjo in na pogum, ki ga je premogla. Priznam, da sama ne ravnam vedno tako. Ne zberem dovolj poguma, ker me je strah. Takrat, ko ne zmorem besed, človeka, ki preklinja, v srcu blagoslovim. A prepričana sem, da ljudje, ki preklinjajo Boga Očeta, Jezusa, Devico Marijo in svetnike, potrebujejo pomoč. Velikokrat se n...