Ne skruni božjega imena ali: Ne preklinjaj. Tako smo se učili o drugi božji zapovedi. Zakaj pravzaprav pravimo »ne preklinjaj«? Vemo, da je Bog vse ustvaril za dobro, za ljubezen, za svetost. Stvari so svete, zato gotovo ni prav, da kličemo prekletstvo nanje. Koliko tega smo zares ponotranjili in lahko zdaj živimo ter podajamo naprej zanamcem, koliko pa je le »naučenega«?

Katekizem nam o tej zapovedi pravi: Sveto božje ime spoštujemo s klicanjem, blagoslavljanjem, hvaljenjem in poveličevanjem. Treba se je torej izogibati neprimernega uporabljanja njegovega imena, kot je bogokletje, ki je samo po sebi velik greh; kletvice in nezvestobe obljubam, narejenim v božjem imenu. (prim. KKC 447)

Kaj torej pravi ta zapoved? Naj gremo na pot svetosti, gotovo. Je vabilo, da preprosto, kot otroci, kličemo, blagoslavljajmo in ostajamo zvesti. Mogoče bi zapoved lahko spremenili iz nikalnega stavka v vabilo: Blagoslavljaj svet (stvari, ljudi) okoli sebe! To je veliko bolj oprijeml...