Za nami so čudoviti večeri srečanj »delavnic molitve in življenja«, ki smo jih v preteklem letu preživljali v divaškem župnišču in sklenili s »puščavo« pri kapucinih v Vipavskem Križu. Posebna zahvala gre tenkočutni voditeljici Ireni Sedmak, ki nas je z vsem žarom srca v molitvi združevala z Jezusom. Skozi svetopisemske vrstice smo vstopali v Sveto deželo. Občudovali smo Marijo, ženo vere, in njen odgovor na kalvarijsko dogajanje z »zgodi se«. Duhovnik Tomaž Kodrič nas je s svojo navzočnostjo še posebej nagovarjal in spodbujal. Na koncu, po puščavi, smo si privoščili praznovanje s slaščicami, ki jih je pripravila Irena. Tudi torta, na kateri je bil spretno odtisnjen simbol delavnic molitve in življenja, nam je teknila. Razšli smo se z besedami: Aba, moj ljubljeni oče – res, bilo je vredno.<...>