Kadar odličnega gosta popeljemo po mestu, v katerem živimo, mu pokažemo najprej njegove lepote, bisere narave in zgodovinske dragocenosti, ki jih ima. Šele potem gosta opozorimo na mestne pomanjkljivosti, porušene stavbe in zanemarjene drevorede. Na podoben način je hotela tudi lanska izredna sinoda o družini, ki je trajala od 4. do 19. oktobra 2014, spregovoriti najprej o resnici in lepoti krščanskega zakona, o pristnem družinskem življenju in o tem, kako si je družino in zakonsko ljubezen zamislil njen Stvarnik. Prepričan sem, da so bile to prednostne točke izredne sinode o družini. Sinodalni očetje kljub temu niso skrivali želje, da bi na sinodi spregovorili tudi o stiskah in ranah, ki pogosto pestijo zakonce in njihove družine. Zato se je med kardinali in škofi kmalu po uvodnem razmišljanju razvnela živahna razprava o krizi vere, o razdrtih družinah, o razvezanih, ki živijo ločeno, in tistih, ki so vnovič poročeni, o enostarševskih družinah in tistih, ki živijo v zunajzakonski z...