“Kaj je to? Spet neki morbidni, 'mračnjaški' in 'preživeli' sestavek?! “ se najbrž marsikdo sprašuje ob naslovu tega prispeka. V današnjem času razmišljati o smrti je skrajno neokusno, „neskladno s časom“, zdi se, da je celo izzivanje javnega razmišljanja in mnenja! Družba, ki neusmiljeno in „nesramno“ razbija vse tabuje, teme, o katerih se ne govori ali o katerih vsaj ni spodobno govoriti, ne vedoč ustvarja nove tabuje, nove mitologije: v tem primeru tabu smrti in z njim povezan nekakšen mit, kakor da bomo večno živeli! Namreč, o smrti se ne govori, je nadležen tujek v človeškem življenju, je popoln nesmisel, zato jo kaže kratko malo „odsekati“ iz sfere javnega razmišljanja, z njo pa naj se ukvarjajo tisti, ki imajo take službe in so zato plačani; po drugi strani pa se ustvarja mit o večni mladosti, večni lepoti, o večnem življenju (in zdravju) v tem življenju.

Navzoče je torej zapiranje pred resničnostjo smrti in prav zato toliko večji obrat k temu življenju, ki pa ni zdr...