V ZDA je lani izšla knjiga, ki bi mogla ali morala zbuditi precej pozornosti. Da je ni, pove nekaj malega o znatnem trudu, ki je pri nas trajno na delu … izogniti se kočljivim dogodkom in osebam, zatisniti oči, speljati tok pripovedi z domačega praga. K pisanju torej sedam iz kljubovanja temu toku, iz spoštovanja do devetdesetletne gospe, ki je napisala knjigo War Changes Everything (Vojna vse spremeni), in iz spoštljivega spomina, ki ga zasluži njen oče, dr. Boris Furlan.

Za gospo Stašo Furlan sem prvič slišala pred skoraj 20 leti, ko sem se začela močno zanimati za Angelo Vode in vse nesrečneže iz Nagodetove skupine. Tedaj so pravili, tisti redki, ki so kaj vedeli, da se je popolnoma ločila od vsega slovenskega in jugoslovanskega, vštevši jezik, da pa piše in da utegne nekega dne priti na dan zanimiva knjiga. Potem se je dogajalo in zgodilo marsikaj. In zdaj je tu dobra, inteligentno pisana, zanimiva knjiga spominov. Izdana v Ameriki v elektronski obliki. Dostopna...