LETA NIČ, EN DAN POTEM
LETA NIČ, EN DAN POTEM
Literarna priloga Slovenskega časa
Božična legenda o rojstvu Jezusa in skoraj ne-rojstvu Simona iz Cirene
Pisatelj Zorko Simčič je leta 1995 napisal božično legendo v obliki dramskega prizora Leta nič – en dan potem. Leto pozneje je založba Družina besedilo natisnila, Amatersko gledališče Teharje (režiser peter Simoniti) pa je v naslednjih letih dramski prizor uprizarjalo po raznih ljudskih odrih več kot osemdesetkrat. Pozneje je avtor legendo noveliziral. Legenda – kar naj se bere – je »pripovedno delo, zgodba, v kateri nastopajo krščanske svete osebe«, največkrat Jezus sam. V svetovni literaturi so najbolj znane legende Švedinje Selme Lagerlöf, pri nas pa poznamo vrsto ljudskih legend, medtem ko so umetne ustvarjali med drugimi Valjavec, Trdina, Medved, Aškerc, Meško, Bevk in zadnje čase Majcen.
Hišica, pravzaprav bolj iz starih brun in desk zbita bajta, je stala na vzpetini prav na koncu Betlehema. Kdove kdaj je bila postavljena, vsekakor je ne prvi ne kasnejši lastnik nikdar ni...
Pisatelj Zorko Simčič je leta 1995 napisal božično legendo v obliki dramskega prizora Leta nič – en dan potem. Leto pozneje je založba Družina besedilo natisnila, Amatersko gledališče Teharje (režiser peter Simoniti) pa je v naslednjih letih dramski prizor uprizarjalo po raznih ljudskih odrih več kot osemdesetkrat. Pozneje je avtor legendo noveliziral. Legenda – kar naj se bere – je »pripovedno delo, zgodba, v kateri nastopajo krščanske svete osebe«, največkrat Jezus sam. V svetovni literaturi so najbolj znane legende Švedinje Selme Lagerlöf, pri nas pa poznamo vrsto ljudskih legend, medtem ko so umetne ustvarjali med drugimi Valjavec, Trdina, Medved, Aškerc, Meško, Bevk in zadnje čase Majcen.
Hišica, pravzaprav bolj iz starih brun in desk zbita bajta, je stala na vzpetini prav na koncu Betlehema. Kdove kdaj je bila postavljena, vsekakor je ne prvi ne kasnejši lastnik nikdar ni...