Na nočni omarici me že mesece čaka knjiga, ki bi jo zelo rad prebral, a zaradi obilice dela nimam časa zanjo, in kar na smeh mi gre ob ironiji, da je to knjiga katoliškega filozofa Josefa Pieperja o prostem času, ki nosi naslov »Musse und Kult«.

Pred nekaj dnevi sem jo končno vzel v roke, predvsem iz osebne potrebe. Adventi čas se je začel, mene pa še vedno »skrbi in vznemirja veliko stvari«, čeprav na neki globlji ravni vem, da je »le eno potrebno« (Lk 10,41–42).

Pieper poudarja, da je prosti čas nekaj čisto drugega od odsotnosti aktivnosti in da je ključna sestavina človeškega dostojanstva. V naši kulturi produktivnosti smo sami sebe prepričali, da ideja prostega časa za človeško dušo ni bistvena, temveč da je luksuz, ki si ga privoščijo privilegirani, ali neopravičljivo brezdelje, ki si ga vzamejo lenobe. Ob tem je zanimivo, koliko sopomenk z različnimi pomenskimi odtenki imajo nekateri večji evropski jeziki za besedo prosti čas, slovenšč...