Svečnico je sv. Janez Pavel II. podaril vsem posvečenim osebam kot njihov posebni dan. Papež Frančišek ga je še prekosila, ko jim je namenil celo leto, v katerem se vsa Cerkev ozira nanje, moli zanje in od njih tudi marsikaj pričakuje. Pri tem pa oba papeža pravzaprav samo sledita aleksandrijskemu patriarhu Atanaziju iz 3. stoletja, ki je napisal znamenito Življenje svetega Antona komaj leto po njegovi smrti in s tem delom dal temu načinu življenja domovinsko pravico v Cerkvi. Gibanje z obrobja je namreč dokončno integriral v strukturo Cerkve. Podobno sta papeža Inocenc III. in Honorij IV. vključila sv. Frančiška Asiškega, potridentinska reforma pa sv. Ignacija Lojolskega, da omenim le še dva primera. Cerkev je to tedaj potrebovala in Gospod ji je to tudi poslal.

Očitno naš čas še vedno potrebuje takih nenavadnih pričevanj za evangelij, potrebuje pa tudi še kaj novega. Tako stari kot novi redovi, kongregacije in skupnosti pa tudi potrebujejo od Cerkve jasen znak, kaj naj po...