Tokratni svetniški kandidat ni bil duhovnik, ampak laik, po poklicu zdravnik. Rojen je bil v Dolskem pri Ljubljani, v župniji sv. Helene, v verni družini z več otroki. Po klasični gimnaziji se je vpisal na medicino v Ljubljani, nato pa nadaljeval s študijem in specializacijo v Zagrebu, Gradcu in drugih evropskih mestih ter se leta 1937 zaposlil kot kirurg v Ljubljani. Vseskozi je veljal za požrtvovalnega zdravnika, pomoči tudi med vojno ni odrekel nobenemu pacientu. Ob koncu 2. svet. vojne je izvedel, da je na seznamu za likvidacijo, zato se je umaknil na Koroško. Prelomen trenutek v njegov življenju se je zgodil 28. maja 1945: dr. Janeža so skupaj z drugimi begunci poslali z železniškim transportom v smrt v Jugoslavijo. Izkoristil je ugoden trenutek, uspelo mu je pobegniti z vlaka in se skriti v njivi rži. Zavedel se je, da mu je vse, kar bo živel od takrat naprej, podarjeno, in sklenil: če se rešim, bom dal vse misijonom, potrebnim in revnim.

Vse za uboge

...