Naši politiki so še vedno na ravni Poncija Pilata: odločajo tako, da je njim najlaže, da se jim na koncu dneva izide, da imajo mir pred kolegi v stranki, koaliciji, med ustvarjalci javnega mnenja; ne odločajo tako, da bi bilo dobro za vse, še prej pa si umijejo roke. Tako je bilo tudi minuli teden ob glasovanju v državnem zboru o kandidatih za Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Zgodilo se je to, na kar je med drugimi opozarjal dr. Boštjan M. Zupanič, ki je sodnik ESČP že sedemnajst let: »Če pa bo ddr. /Klemena/ Jakliča SMC (in koalicija) v državnem zboru – seveda po nalogu vodilnih – arbitrarno izločila iz igre samo zato, ker ‘ni naš’, in v Strasbourg poslala le imena preostalih treh sekundarnih kandidatov, bo to zaslužen mednarodni škandal.«

Če bi predsednik Pahor prerasel raven pilatovskega odločanja, bi državnemu zboru poslal imena treh kandidatov, ne pa da je zaradi vnaprej znane glasovalne kombinatorike dodal še četrtega in s tem vnaprej onemogočil...