Meščani Celja so spoznali kapucine, ko so se ti na poti iz Gradca v Ljubljano ustavljali v tem mestu in oznanjali božjo besedo. Meščani so se tudi zavzemali za ustanovitev samostana. Graški nuncij Salvago je sporočil v Rim, da je 25. oktobra 1609 že položil temeljni kamen za kapucinsko cerkev. Gradili so kot vsepovsod: v prvi vrsti s prostovoljnim delom vernikov, z zbiranjem gradbenega materiala in miloščine. Po šestih letih dela je gradnjo končal gvardijan p. Martin iz Trevisa. To spričuje v latinščini napisan zapis na kamniti plošči za glavnim oltarjem: Cerkev je v čast sv. Ceciliji dne 14. novembra 1615 posvetil prečastiti gospod, ljubljanski škof: posvetitev se praznuje drugo nedeljo v novembru.

Enako so v soboto, 14. novembra, s slovesno mašo, ki jo je ob somaševanju provinciala br. Vlada Kolenka, župnika br. Marjana Gačnika, drugih sobratov in duhovnikov...