V temno pelerino oblečena visokorasla gospa si je v prvem nadstropju v elitni trgovini Emporium v Ljubljani, nasproti frančikanske cerkve, dolgo ogledovala žensko konfekcijo. Mlad prodajalec, napravljen v fin, času primeren gvant, ki je nekaj korakov stran opazoval damo, je bil očaran: stvari si je ogledovala ne le poznavalsko, ampak tudi inteligentno; zdelo se mu je, da je med otipom artiklov z mimiko obraza že ocenjevala in uživala, kar je čutila pod prsti. »Uživa, kot da ne tipa predmetov, ampak bere dragoceno knjigo,« mu je šlo skozi misli. Občudoval jo je; videl jo je v profilu, ki je izražal občutje notranjega zadovoljstva.

Da, bila mu je všeč in prodajalec jo je požiral z očmi. To je počel nekaj minut. Potem pa je temna gospa nenadoma zastala in mladeniču se je zdelo, da ji je pogled, ki ga je ves čas imela na blagu, hipoma kakor odmrl oziroma umanjkal. »Brez pogleda je,« je zaskrbljeno šlo skozenj. V trenutku je vedel: tako se zgodi, ko se človeku ob kakšni...