K razmišljanju o tanatosu me je spodbudil eden od spoštovanih kolegov, mojih nekdanjih učiteljev in mentorjev, ki se sooča z izzivi pozne življenjske dobe in z odzivi okolice na njegovo dodajanje let življenja. Nedavno mi je vidno vznemirjen resignirano zaupal, da so prav slednji zanj bolj boleči in obremenjujoči kot staranje samo in tegobe, ki mu jih le-to prinaša. Ne leta, marveč ljudje, ki o njih preveč razmišljajo in razpravljajo, mu grenijo življenje.

Smrt na pladnju?

Profesorju vsi po vrsti želijo »dobro« oziroma so vsaj prepričani, da počnejo le in samo tisto, kar je zanj (vsaj kratkoročno, če ne celo srednjeročno in dolgoročno) najbolje. Vsakdo mu skuša nekaj svetovati, ga poučevati, prepričevati, mu dopovedovati, ga v nekaj siliti in prisiliti, in če vse našteto ne uspe, mu začnejo preprosto ukazovati. Ker je pač star in sam ne ve, kaj je dobro oziroma najbolje zanj. Pa je pogosto ravno nasprotno. Čeprav mu noge, oči in ušesa sem ter tja odp...