To je dan neba, ne dan zemlje
Objava:
31. 10. 2015 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
30.10.2015 / 12:57
To je dan neba, ne dan zemlje
Nekateri praznujejo dan mrtvih (uradno imenovan dan spomina na mrtve). Hodijo tisti dan na grobove in so resni ter otožni, ker je dan mrtvih.
Nekateri praznujejo dan mrtvih (uradno imenovan dan spomina na mrtve). Hodijo tisti dan na grobove in so resni ter otožni, ker je dan mrtvih. Veliki državni in sekularizirani mediji odpirajo svoja poročila s prispevki s pokopališč. Slikovni material, ki ga kažejo na svojih naslovnicah in v ozadju napovedovalcev, je poln plemenite melanholije. Dan mrtvih je namreč in vsi smo nekoga izgubili. Prav je, da smo žalostni.
Ker nekateri praznujejo dan mrtvih, se njihova misel ustavlja zgolj pri mrtvih, ostanejo v območju žalosti in strahu. Kmalu je tu še druga nevarnost – nevarnost poganskega odnosa do duhov. Če ostajamo v območju strahu, potem potrebujemo način, da ta strah premagamo. Če nimamo vere v Kristusa, bomo strah, ki je strah pred smrtjo, premagovali z običaji in obredi, ki so daleč od krščanstva. Od tod vse večja popularnost »noči čarovnic«, v kateri strahove pred blodečimi dušami in pošastmi premagujemo tako, da se vanje maskiramo; bridko zavest o minevanj...
Ker nekateri praznujejo dan mrtvih, se njihova misel ustavlja zgolj pri mrtvih, ostanejo v območju žalosti in strahu. Kmalu je tu še druga nevarnost – nevarnost poganskega odnosa do duhov. Če ostajamo v območju strahu, potem potrebujemo način, da ta strah premagamo. Če nimamo vere v Kristusa, bomo strah, ki je strah pred smrtjo, premagovali z običaji in obredi, ki so daleč od krščanstva. Od tod vse večja popularnost »noči čarovnic«, v kateri strahove pred blodečimi dušami in pošastmi premagujemo tako, da se vanje maskiramo; bridko zavest o minevanj...
