Brati knjige in o njih diskutirati – in to v bralnih krožkih, ki jih oblikujejo bralci sami, se zdi v času digitalne revolucije, ko celotno knjižno področje toži, da knjige kljub vsemu ostajajo na policah in v predalih, skoraj neverjetno. Pa vendar, očitno še vedno obstaja veselje do branja, ki poteka na zasebni ravni, oblikuje pa se menda ne veliko drugače, kot so se v 18. stoletju oblikovali bralni saloni. O tem ta čas lahko beremo v več velikih javnih občilih na evropski celini (Corriere della Sera, Frakfurter Allgemeine Zeitung – FAZ itn.), skupinsko branje pa je seveda zelo intenzivno posebej v Angliji in ZDA.

Izkušnje tega nekoliko presenetljivega dogajanja po zahodnem svetu niso povsem enake, toda skupna značilnost obstaja: ljudje se združujejo v bralne krožke, ker jih branje v skupinah osrečuje, povezuje pa jih tudi dejstvo, da o prebranem lahko polemizirajo. Značaji druženja s knjigami se po deželah in mestih malce razlikujejo, odvisno od domiselnosti in vse...