V cerkvici sv. Damijana blizu Assisija visi nad oltarjem velik križ (sedaj kopija), ki je imel v Frančiškovem življenju pomembno vlogo, še posebej na začetku njegove duhovne poti. V tihi samoti tega malega svetišča se je Frančiška dotaknila prav posebna milost: s križa je slišal Gospodov glas, ki ga je zaznamoval – zadel naravnost v srce: »Frančišek, pojdi in popravi mojo narušeno cerkev.«

V dneh okrog praznika vseh svetnikov se bomo hočeš nočeš tudi mi ob »popravljanju« in urejanju grobov pogosteje in morda bolj zavestno srečevali z znamenjem križa, ki ga najdemo na vsakem krščanskem grobu … Žal je veliko skritih grobov, grobišč in samotnih kalvarijskih holmov, ki še čakajo na to sveto znamenje odrešenja. Pred križi na grobovih, ob katerih so zapisana imena pokojnih, z zbranostjo pri­žigamo sveče, molimo, v duhu obujamo spomine … in kakor sv. Frančišek poslušamo, kaj nam sporoča križ. Naši rajni nam v tihoti božje njive govorijo jasneje kot prej, ko so bili živi med...