Če sem se pred skoraj četrt stoletja prizanesljivo smejal Kitajki, ko mi je na najsevernejši trdnjavi kitajskega zidu v pokrajini Xinjang živo pripovedovala o svoji domovini kot o spečem tigru, ki čaka, da se prebudi, pa lahko danes z občudovanjem gledam uspehe, ki jih je Kitajska v obdobju odpiranja svetu dosegla na mnogih področjih.

V otroštvu, ko sem z navdušenjem gledal smejoče obraze tisočih Kitajcev na veličastni prireditvi dobrodošlice našemu »velikemu vodji« Titu, se je porodila želja, da pobliže spoznam to deželo srečnih ljudi. In sem jo. Na dolgem potovanju v devetdesetih, še bolj pa v času večletnega službovanja v Pekingu. Spoznal sem, da tudi Kitajska in njeni prebivalci v želji po sreči v sebi skrivajo mnoga nasprotja. Ob iskanju rešitev za ta nasprotja pa nehote, tudi zaradi svoje velikosti in pomena na svetovnem gospodarskem in političnem parketu, vsaj posredno močno vplivajo tudi na naše življenje.

Svetovna velesila

Osrednje cesarst...