V zadnjih letih sem, kadar je bilo le mogoče, rohnel nad pojavom t. i. »mešanih koalicij« , ki so v narodovem spominu kot riba s petkom povezane z likom in delom Janeza Drnovška. Še zdaj ne morem deliti nostalgičnih prebliskov mnogih, ko takole za nazaj gledajo v vladavini koalicij med LDS in SKD in med LDS in SLS nekakšno zlato dobo, v kateri so bile stvari menda še v redu. Sam sem prej mnenja, da so bili temelji sedanjega slovenskega zastoja položeni prav tedaj, ko jih je kot brezobzirni in mehanični izvrševalec restavracijskih sanj vso povojno obdobje vladajočih struktur najbolj polagal kar pokojni bivši premier sam.

Enako trdno verjamem v usodnost zgrešene odločitve krščanskih demokratov za vstop v tovrstno koalicijo pozimi 1992/93 za dolgoročno mesto krščanske demokracije v našem političnem prostoru. Morda je slovenski volivec res neznansko krivičen, ker je ene zamere do neskončnosti ohranjal in premišljeval v svojem srcu, druge pa (pre)lahko preskočil, toda brez priki...