Začetek oktobra je na slovenskem knjižnem trgu zaznamoval izid znanstvenokritične izdaje dnevnika ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča, ki je 32 let vodil ljubljansko škofijo. Škof Jeglič je začel pisati dnevnik 19. januarja 1899, dobrega pol leta po nastopu škofovske službe v Ljubljani, ter to delo redno in vestno opravljal vse do svojega odstopa in umika v Gornji Grad leta 1930. Dnevnik obsega trinajst zvezkov, skupno 2.388 rokopisnih strani, in ga danes hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani v zapuščini škofa Jegliča, so povedali na predstavitvi izdajateljice celjske Mohorjeve družbe. Na 1152 straneh knjige stopa pred nas lik škofa, ki je znal v prelomnih časih ohranjati trdno vero in zvestobo Cerkvi. Njegovo narodnostno delo zaznamujeta prva slovenska gimnazija v celoti v slovenskem jeziku in podpora odločitvi za državo Slovencev, Hrvatov in Srbov ob razpadu Avstro-Ogrske. Bolj kot ti dve veliki dejanji pa nas v Dnevniku nagovarjajo njegova vera in predanost Cerkvi, gore...