Večkrat ne vemo, kaj prosimo in kaj nam bo v življenju dodeljeno. Tudi naše molitve so večkrat krožno enosmerne, pridejo iz nas in se gluho vračajo k nam nazaj. Naš miselni in duhovni svet je pogosto podoben mlinu na veter, ki ga poganjajo naše vrojene, prirojene in privzgojene želje in potrebe, težko se je prebiti ven, na široko in odprto, predvsem pa na nepričakovano. Vse to se je dogajalo apostoloma Jakobu in Janezu, ko sta na poti v Jeruzalem Jezusa prosila, da bi v njegovi slavi rada sedela na njegovi levi in desni strani. Bila sta med prvimi poklicanimi ribiči, brata in Jezusova sorodnika. Njuna mati Salome je bila Marijina sestra. Po tedanji klanski in sorodstveni navezi sta po pravici pričakovala poseben status v Jezusovem kraljestvu slave. Zato razumemo njuno prošnjo: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.«

Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen? Kelih je v...