Pred kratkim so izšle moje nove knjige v knjižni zbirki »Kako živijo«. Ko smo v tiskarni preverjali barve, preden so pognali stroje, je tiskar razgrnil polo, na kateri so bile naslovnice, med njimi tudi naslovnica knjige Žužkojedi. Na njej je fotografija ježa, ki nastopa tudi v tem članku. »No, zdaj vsaj vem, s čim se jež prehranjuje,« je dejal možakar, ko je gledal bodičastega portretiranca. »Ali je prašičji ali pasji?« je še vprašala sodelavka, ki je organizirala tiskanje. Njeno vprašanje me je tudi nagovorilo k pisanju tega prispevka.

Pri ljudeh je splošno razširjeno mnenje, da v naših krajih živita dve vrsti ježa: prašičji in pasji. Prvi naj bi bil celo užiten, kot menijo nekateri. Ko sem nekoč vnetega pripovedovalca te trditve vprašal, koliko ježev je do zdaj pojedel on, me je zbegano pogledal, nato pa hitro dodal, da on sicer nobenega, poznal pa je nekoga...