Po izgubi ljubljene osebe
Po izgubi ljubljene osebe
»Blagor žalostnim, zakaj potolaženi bodo« (Mt 5,4).
Od rojstva do smrti se vsak človek srečuje z eno od bistvenih značilnosti življenja, z izgubo. Kot vdih lahko sledi šele izdihu (zadrževanje sape bi pomenilo smrt), tako vse v življenju pride in gre, vse se vsak trenutek spreminja in nastaja na novo – vse je dar. Nič ni samoumevno in ničesar si ne moremo pridobiti s svojo voljo in odločitvijo, ničesar tudi ne moremo zadržati v svojih rokah, ki se tako poželjivo oklepajo tistega, kar imamo radi – in se tako krčevito upirajo tistemu, česar ne marajo sprejeti. Vse je dar vsemogočnega Stvarnika. On daje življenje, on pošilja ljudi na svet s poklicem in nalogo in ima za vsakega človeka načrt, po katerem bo vsakogar pritegnil k sebi v večno življenje. Iskati božjo voljo, jo spoznavati, ji slediti in se zahvaljevati za vsak dan – to je dobra pot, ki daje človeku mir v srcu in ga varno vodi domov, k Bogu.
Toda tako zgoš...