Svetopisemska misel »od materinega naročja povišuje naše dneve« (Sir 50, 22) ni idilična. Isto velja za priloženo podobo družine, četudi bi jo hoteli tako razumeti in videti. Zaradi njune notranje resničnosti, ki jo vsaka podarja na svoj izrazni način, na eni strani, ter zaradi sodobnih temeljnih bivanjskih vprašanj na drugi strani ne želita dajati predstave nedosegljivega ideala. Pred nami sta kot preprosti, razpoznavni, razumljivi in k upanju naravnani znamenji gotovosti, ki je od nekdaj. Tisto znamenje življenjske gotovosti, ki je človek in z njim človeštvo ne more z ničimer nadomestiti. Vsi poskusi v tej smeri, največkrat vsiljene in izsiljene ali celo totalitarne narave, so in bodo propadli. Takšnim, sicer dobro premišljenim ter načrtovanim nakanam je namreč lastna propadljivost. Toda še prej ustvarjajo zlo in povzročajo trpljenje številnih nedolžnih ljudi ter pu...