Dajte cesarju ... in Bogu ...

Včasih sem na sedmo zapoved gledala zelo ozko. Mislila sem, da sem poštena oseba. Ko sem začela resno pot z Jezusom in sem spoznavala božje napotke preko Svetega pisma, duhovnikov in duhovnih knjig, sem bila včasih prav šokirana, kaj vse spada pod sedmo zapoved.

Tudi jaz sem znala včasih upravičiti »svojo krajo«, če sem kdaj kaj rekla čez koga, češ, saj je res takšen; če sem razmišljala, kako bi skrila utajo davkov – češ, saj vsi tako delajo, ipd.
Ko sem s takšnimi, lahko rečem vsakdanjimi, zadevami grešila, v meni ni bilo »pravega« miru ali iskrenega veselja. V meni je vladala nekakšna napetost.
Imela sem to milost, da sem prišla v molitveno skupino. Tam sem začela še bolj spoznavati svojo grešnost in tam je dozorela moja odločitev, da se poboljšam in delam tako, kot je Bogu všeč, ker bom le tako deležna Njegovih milosti.

»Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega,« je rekel Jezus. To je za...