Zelo zanimiv prispevek Janeza Dularja s področja semantike (Slovenski čas 56) zahteva odgovor. Razpravljal je namreč o pomenu glagolov „zapirati“ in „odpirati“ v sklopu novele arhivskega zakona. Če mu sledimo, potem naj bi novela arhive odprla, saj naj bi bili sedaj dostopni fondi, ki še niso bili. Razen nekaterih zelo omejenih podatkov, npr. o bolezni in spolnem življenju (seveda tudi o kazenski evidenci, verskem prepričanju in etnični pripadnosti, česar ne navaja), naj bi bilo po njegovem vse odprto. Če raziskovalec tudi te potrebuje, potem bi se moral obrniti le na arhivsko komisijo in že naj bi dobil dovoljenje.

Gospod Dular očitno situacije ne pozna in tudi ne raziskovalnega dela zgodovinarjev. Tega mu seveda tudi ni mogoče očitati, ker se z raziskovanjem preteklosti ne ukvarja. Predno vztraja pri trditvah, ki ne vzdržijo preverbe, pa bi upravičeno pričakovali, da vpraša uporabnike arhiva, kako njihovo delo poteka in s kakšnimi težavami se soočajo...