»OTROŠKA« POLNOČNICA

V 3. številki Družine (18. januarja 2015) sem med pismi bralcev prebrala pismo Radovljičana z naslovom »Otroška« polnočnica. Neki gospod da je čakal hčer z njeno mlado družino, da bi skupaj preživeli božični večer, pa je ni bilo, ker so šli k otroški polnočnici. Bil je prizadet, ker niso mogli skupaj obhajati svetega večera kot nekoč, zato se zavzema za opustitev »otroških« polnočnic.

Najprej moram izraziti svoje priznanje, ker je hčerka tako dobro vzgojena, da kot odrasla in poročena ženska še vedno živi svojo krščansko vero in jo hoče posredovati tudi svojim otrokom. Veliko mladih ljudi namreč kljub prizadevanju, trudu in molitvam staršev vere ne sprejme za svojo vrednoto in jo zavrže. Ali pa od vere obdrži samo praznična obdarovanja …

Zavedati pa se je treba, da je hči od poroke dalje najprej žena svojemu možu, potem mati svojim otrokom in šele nato hčerka. Ona je odgovorna za vzgojo svojih otrok in če je presodila, da je...