Do neustrezne rabe besed lahko pride nehote, tj. kot pomota zaradi izrazne malomarnosti, časovne stiske in podobnih »nedolžnih« vzrokov, lahko pa tudi namenoma, tj. kot zloraba jezika za pačenje resnice. Večino posameznih pomot in zlorab v normalnih razmerah sproti razkrijemo in popravimo skladno s svojim jezikovnim občutkom in življenjskimi izkušnjami, tako da jezik ostaja stanoviten sporazumevalni sistem. Ob ostrejših družbenih sporih pa lahko pride do organiziranega pritiska na splošno jezikovno zavest, da bi se spremenila po nareku političnih, ideoloških idr. skupin. To bi lahko primerjali s hekerskimi vdori v računalniške sisteme in s podtikanjem virusov, ki sabotirajo sporazumevanje. Pred 50 ali 60 leti smo doživeli nekaj valov vsiljevanja pomensko ponarejenih besed, npr. tovariš in ljudski (ljudska republika, ljudski odbor, ljudsko premoženje, sodba v imenu ljudstva ipd., čeprav ljudstvo pri tem ni imelo dosti besede), potem pa še samoupravnega pravoreka...