Od leta 1852 lazaristi zaznamujemo Celje, takrat nas je Slomšek sprejel na Jožefov hrib in nam tam izročil v last cerkev in romarsko hišo poleg nje. To je tako postala prva naselbina Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega v deželah avstrijske monarhije, zato je misijonska hiša pri Sv. Jožefu nad Celjem materna hiša kar štirim oziroma petim provincam. Najprej takratni avstrijski, nato še jugoslovanski, madžarski, slovaški in po osamosvojitvi še slovenski.

Povezava z bl. Antonom Martinom Slomškom

Slomšek ni bil vključen v priprave za nastanitev lazaristov v Celju. Za to so si prizadevali graški škof Zangerle in tamkajšnje sestre usmiljenke, ki so v Avstriji že delovale kot Vincencijeva ustanova. Škof je povabil dva oziroma tri svoje škofijske duhovnike, da so se odločili za vstop v Misijonsko družbo. Poslal jih je v Pariz v notranje semenišče ali noviciat, ki je trajalo dve leti. Med tem je škof Zangerle umrl in v Gradcu ga je nasledil škof Rauscher...