Na Mirenski grad so prišli otroci. Nekateri so se še sramežljivo skrivali za rokavom svoje mame, drugi pa so že nagajivo gledali naokrog, medtem ko smo jih animatorji odprtih rok sprejemali. Nedolgo zatem smo že vsi skupaj vzklikali: »Z Dominikom za srečo!« Vsako jutro smo si ogledali prizor dramske igre o njegovem življenju. Dominik je iskal srečo. Zavedal se je, da ga je Bog ustvaril za to, da bi bil srečen, zato je vedno ohranjal tisto, kar je bilo v njem dobro in lepo. Tudi mi smo prvi dan spoznavali, kaj je dobrega v nas in kaj v drugih. Tako smo se tudi malo bolj spoznali in ugotovili smo, da je prav vsak neprecenljiv v svoji drugačnosti. Pri katehezah smo se pogovarjali o tem, da se je treba potruditi, če želiš osrečiti sebe in druge. Učili smo se tudi, kako naj pomagamo drugim. Spoznali smo, da nam stvari, kot so jeza, lenoba, nevoščljivost ipd., ne bodo prinesle sreče in zadovoljstva. Bog želi, da bi bili srečni. Na oratoriju s...