Težko je napisati uravnotežen razmislek o aktualni problematiki beguncev v Evropi, ne da bi se človek ujel v eno izmed pastí poenostavljanja, ne glede na to, katero stališče želi zastopati. Kdor gleda na zadevo izključno z varnostnega vidika, se lahko hitro znajde v protislovni situaciji. Jaz, kot argentinski Slovenec, ne smem pozabiti, da sem tudi sam priseljenec in da so bili moji predniki begunci, ki so bili v ključnem času sprejeti v tuji deželi. Ta hip sicer nimam dovolj védenja, da bi lahko razpravljal o tem, kakšen je bil odziv tamkajšnjega prebivalstva na prihod evropskih beguncev po koncu druge svetovne vojne; vem pa, da je bila na politični ravni odločitev težka in da brez ustreznega lobiranja in preračunljivosti s strani oblasti pač ni šlo. Kakorkoli že, na koncu so se vrata odprla skoraj brezpogojno.

Najprej je potrebno poudariti, da je težko najti absoluten argument, ki bi dokazal spornost preseljevanja in mešanja kultur. Mešanje ljudstev in narodnosti skozi z...