Zaradi partizanskega nasilja je bilo spomladi 1942 v marsikateri dolenjski in notranjski vasi ogroženo življenje in premoženje vaščanov. Ker jih okupatorska oblast kljub obveznostim okupacijskega prava ni ščitila, so jo prosili za orožje. Okupatorji, ki so vedeli, kdo je v ozadju terorja, so jih razglasili za protikomunistično milico, partizani po zgledu boljševikov za belo gardo. Oboji so dosegli, kar so hoteli. Nesrečni kmetje niso vedeli, da si s prevzemom te oznake v skladu z boljševistično prakso kujejo povojne poboje. Nasprotnik jim je določil ime, funkcijo in usodo!

Nesrečni Bližnji vzhod zaliva Evropo z reko beguncev. Pravzaprav njihovo elito. Milijoni revežev, ki ne morejo plačati »agentov«, so na plečih sosednjih Turkov, Jordancev, Iračanov … Zanimajo malokoga, čeprav so večji problem. Rešujejo si življenje in iščejo življenjsko srečo. Kapital v »pomoči« še ne vidi dobičkov. Zato je njihovo reševanje prepuščeno državnim proračunom in srčni kulturi nekaterih državl...