Od kod ste doma?

Iz Žužemberka, pod cerkvijo sv. Roka, ki je skoraj 50 let služila za župnijsko cerkev, zato sem bil s to cerkvijo povezan od zgodnjega otroštva.

Kako se spominjate življenja pod komunističnim režimom?

Otrok teh problemov ne čuti. Čutil pa sem pri odraslih, da se marsikaj ne sme povedati. Ljudje so malo govorili, če pa že, je to bilo v krogih, kjer so si zaupali.

Pogled na žužemberške cerkvene razvaline gotovo ni bil prijeten?

Seveda ne. To se je čutilo, že od otroštva sem čutil pri ljudeh, ki so bili povezani s to cerkvijo,­ posebno bolečino in žalost. Tudi kasneje, ko sem se začel zavzemati za obnovo župnijske cerkve, so se mnogi čudili, češ, kaj se ti za to zavzemaš, ko pa imaš tako blizu sv. Roka. Ampak vedel sem, da je sv. Rok naš, da je podružnica, da je bila božja pot,...