Pesimist po naravi (a pesimist samo na zgodovinski ravni) se pisec te rubrike ne more načuditi optimizmu papeža Frančiška. Ta optimizem izžareva ne samo iz njegovega intenzivnega javnega nastopanja (od kod energija za 22 govorov v enem tednu v treh latinskoameriških državah?), ampak tudi iz njegovega uradnega učenja. V njegovih dokumentih, tako na primer v zadnjem, ki sem ga poslušal te dni, v pismu salezijancem ob 200. obletnici rojstva njihovega ustanovitelja sv. Janeza Boska. Kakšen optimizem! Kakšno upanje ne samo v prihodnost reda in obenem družine, ampak tudi v prihodnost sveta in človeštva!

Od kod takšna vedrina duha v času, ko nad človeštvo vedno bolj lega občutje depresije, nad Evropo pa občutek duhovnega zatona?

Optimist ali pesimist se rodiš, temperament ti je dan. Naj ima optimist za sabo še take preizkušnje, bo naprej ohranil svoj pozitivni odnos do sveta, pesimist pa bo ostal pesimist po še takih številnih življenjskih uspehih.

Pri papežu...